Fizioterapija zajema zelo širok nabor tehnik in metod dela. Katere tehnike in metode dela bo fizioterapevt pri svojem delu uporabil, je odvisno od njegovih predhodnih znanj in izkušenj. Ker pa evolucija gre naprej, se moramo tudi mi fizioterapevti permanentno izobraževati in slediti napredku različnih metod dela in tehnologij.
KINEZIOTERAPIJA
Je metoda, pri kateri se za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev, uporablja gib ali gibanje. Je zelo pomembna metoda dela tako v preventivi, kot pri samem zdravljenju in rehabilitaciji, pri kroničnih in drugih bolezni ter po poškodbah, saj je človek narejen za gibanje.
Kinezioterapija zajema vse oblike in tipe vadb: pasivne, asistirane in aktivne. In je v tesni povezavi z dihanjem oz. tehnikami dihanja. Najpomembnejše je aktivno gibanje, saj je tesno povezano z ustreznim delovanjem centralnim živčnim sistemom.
Vsako gibanje ima določen cilj, zato mora biti vsaka njegova izvedba postopna in sistematična, brez bolečin ter raznolika. Pri tem pa mora biti posameznik motiviran in vztrajen. Dosežen cilj mora biti merljiv in evidentiran.
Za kinezioterapijo predstavljajo kontraindikacije le naslednja stanja:
– akutna vnetja,
– povišana telesna temperatura,
– infekcijske bolezni,
– rakasta obolenja v terminalni fazi,
– krvavitve,
– odpoved vitalno pomembnih organov
– popolna telesna izčrpanost iz kakršnega koli razloga.
ELEKTROTERAPIJA
Je terapija, pri kateri se uporablja posebne elektro-aparate, ki proizvajajo različne oblike električnih tokov s specifičnimi lastnostmi. Najbolj znane oblike protibolečinske elektroterapije (PBES) so: TENS, diadinamski tokovi (DD) in interferenca (IF).
Elektroterapija je lahko zelo uspešna pri obravnavi številnih obolenj in poškodb, saj pripomore k povečanju ali zmanjšanju mišične napetosti, za krepitev mišic ali mišičnih skupin ter za pospešitev limfnega in krvnega obtoka itd.
Med elektroterapijo sodijo še: terapija z laserjem in terapija z ultrazvokom.
TERAPIJA Z LASERJEM
Osnovni princip delovanja terapevtskega laserja je vpliv na celično membrano, da le-ta postane bolj prepustna. Tako pride do hitrejšega odplavljanja odpadnih snovi iz celice in vstop hranilnih snovi ter kisika v celico.
Vse to pa pripomore k zmanjševanju bolečine in hitrejši regeneraciji celic in same poškodbe.
Terapevtski laser se uporablja pri:
– poškodbah mišic in kit;
– poškodbah mehkih tkiv;
– zmanjševanju in/ali odpravljanju bolečin pri ortopedskih obolenjih;
– po operativnih posegih;
– pri degenerativnih obolenjih;
– pri vnetnih procesih;
– za zmanjševanje oteklin pri poškodbah ali zastoju limfe;
– za hitrejše celjenje ran.
TERAPIJA Z ULTRAZVOKOM (UZ)
Pri terapiji se uporablja aparat, ki oddaja ultrazvočno valovanje visokih frekvenc. Teh frekvenc človeško uho ne zazna. Ultrazvočno valovanje vpliva na zelo majhne celice in molekule v telesu ter povzroča spremembe v njihovem gibanju. Pri tem gibanju nastaja mehanska energija, ki se v tkivih spremeni v toplotno energijo oz. toploto. Globina prodiranja v tkiva na obravnavanem področju je odvisna od izbrane frekvence, izhodne moči (1Hz ali 3Hz), in vrste tkiva.
Terapijo z UZ se uporablja pri:
– poškodbah: mišic, ligamentov, kit, sklepov (akutne in kronične);
– različnih kroničnih vnetnih procesih;
– sproščanju mišičnih kontraktur in brazgotin;
– revmatoloških boleznih (artritis, artroze);
– motnje cirkulacije krvnega in limfnega obtoka.
MAGNETNA TERAPIJA
Je terapija, pri kateri se izkorišča učinke pulzirajočega magnetnega polja. Pri tem se celice v telesu dodatno oskrbijo s kisikom, hranilnimi snovmi in vodo, kar pospeši in izboljša celično presnovo ter uravnovesi napetost celične membrane. Princip delovanja je enostaven: magnetne silnice delujejo globinsko, zato je pod vplivom magnetnega polja vse tkivo, tudi kosti in notranji organi tistega področja.
Magnetna terapija se uporablja za:
• Odpravljanje bolečin pri poškodbah, obolenjih, zobobolu, po operacijah. • Olajšanje revmatičnih obolenj, osteoporoze, artroze, tromboze, težav s prostato, motenj potence, nevrodermitisa, poliartritisa in alergij. • Odpravljanje bolečin v mišicah in sklepih ter okvar medvretenčnih ploščic. • Rehabilitacijo po zlomih kosti in zvinih sklepov. • Odpravo kroničnih bolezni prebavnega trakta (gastritis, kolitis in rane prebavnega trakta). Podporo pri zmanjševanju telesne teže. • Odpravo nespečnosti in nočnih mor. • Odpravo migren, nervoze, melanholije, depresije. • Odpravo menstrualnih in klimakteričnih težav (mena). • Odpravo kroničnih bolezni pljuč in bronhijev. • Uravnavanje metabolizma (prebavne motnje) in pospešitev krvnega obtoka. • Povečanje energetskega nivoja v telesu in odpravo pomanjkanja energije. • Stimulacijo imunskega sistema in regeneracijo telesnih celic. • Stabilizacijo vegetativnega živčnega sistema. • Odpravo hematomov in limfedemov. • Zmanjševanje kronične utrujenosti in stresa. • Za izboljšanje stanja pri kroničnih boleznih: nosu, grla, ušes, ledvic in mehurja.
TE-CAR TERAPIJA
Je najnovejša metoda zdravljenja poškodb in obolenj mišično-skeletnega sistema z izjemno učinkovitostjo. Temelji na principu kondenzatorja in nastali endogeni toploti (toplota nastane v telesu samem), ki jo povzroči hitro menjavanje polaritete dveh elektrod.
Endogena toplota razširi krvne žile, s čimer se poveča cirkulacija (pretok) krvi, kar poveča dovod kisika in hranil v tkiva ter pomaga limfnemu sistemu, da se izboljša drenaža limfne tekočine. Toplota pospeši tudi hitrost metabolnih reakcij, kar privede do hitrejšega celjenja, regeneracije tkiva in zmanjšanja bolečine. Izboljša se tudi električno ravnovesje celične membrane – toplotni učinek, ki ga povzroči sprememba polaritete, spremeni propustnost (permeabilnost) celične stene, s tem pa uravnovesi prehajanje tekočin med celico in medceličnim prostorom.
Glavni učinki Te-car terapije:
– nastanek endogene toplote tudi v globoko ležečih tkivih
– zmanjšanje viskoznosti mišičnega in vezivnega tkiva
– povečanje cirkulacije krvi
– stimulacija limfne drenaže
– povečanje metabolne aktivnosti
– povečanje oksigenacije tkiva (preskrba tkiva s kisikom)
– večja absorpcija hranil
– hitro izločanje odpadnih snovi
– pospešena regeneracija
– sproščanje endorfinov
– zmanjšanje bolečine.
Glavne lastnosti Te-car terapije:
– Klinične študije dokazujejo, da je terapija še posebno učinkovita pri zdravljenju poškodb in obolenj kostno-mišičnega sistema.
-Te-Car terapija učinkuje protibolečinsko, pogosto že po prvi terapiji tako pri akutnih, kot tudi kroničnih stanjih.
– Ta terapije je zelo učinkovita, pozitivni učinki pa se v primerjavi z drugimi oblikami termo-terapije dosežejo v bistveno krajšem času (potrebnih je manj terapij).
– S Te-Car terapijo lahko zdravljenje usmerimo zelo natančno, tudi ko se vzrok za težave nahaja globoko v tkivih. Ostale metode, katere uporabljajo toploto, ki jo dovajamo od zunaj (na primer infrardeča luč, tople obloge…) ne morejo biti tako učinkovite, saj toplota ne more prodreti tako globoko (že po nekaj milimetrih penetracije v tkivo se temperatura spusti na osnovno vrednost 37°C), hkrati pa se zunanja (kontaktna) površina preveč segreje (nevarnost opeklin).
– Te-Car terapija nima posebnih kontraindikacij ali stranskih učinkov, kot je pregretje in dehidracija kože, saj je temperatura razporejena homogeno po vsej obravnavani površini, občutek pa je zelo prijeten. Uporablja se lahko tudi v predelu endoprotez.
MANUALNA TERAPIJA
Zajema veliko področje specifičnih metod in tehnik, pri katerih terapevt uporablja le svoje roke. Roke so čudovito »živo« orodje, saj čutijo, zaznavajo in nenehno spremljajo klientovo fizično telo. Z nežnimi gibi, pritiski, vleki in raztezanjem na določenem področju, se vpliva na bolnikovo ali klientovo stanje, saj vplivamo na nivo bolečine, mišično napetost in gibljivost tega področja in s tem poskušamo vzpostaviti optimalno delovanje celotnega gibalnega sistema.
Pri večini je vzrok za težave in bolečine miofascialna bolečina (mišična bolečina) ali pa nepravilna lega kostnih segmentov v samem sklepu.
Namen vsake terapije je usmerjen v aktivacijo mehanizmov samoregulacije, ki jo je sposobno človeško telo.
Učinkovitost terapije je odvisna od pravilne izbire tehnik, ki jih terapevt prilagaja glede na posameznika, na njegovo trenutno težavo in zdravstveno stanje.
Terapija je vedno individualna in celostna, odziv na terapijo pa hiter in dober. Tudi število obiskov je individualno.
Manualna terapija je smiselna pri telesnih težavah, ki so povezane s kostno-mišičnim sistemom in posledicami prisilne drže (npr. bolečine, mravljinčenje, mišične napetosti, vnetja mišic ali mišičnih narastišč, krči, zmanjšana gibljivost in pokanje v sklepih, otekanje, nestabilnost sklepov, utrujenost, glavoboli, migrene, vrtoglavice in druge diagnoze).
Terapija pomaga tudi pri rehabilitaciji športnih in drugih poškodb, izboljšanju športnih rezultatov, stresu in napetosti.
V okviru manualne terapije pri nas izvajamo naslednje tehnike:
• terapija miofascialnih točk (triger točk),
• sprostilne in terapevtske masaže,
• mobilizacijo živčevja,
• terapijo po Mulliganu,
• sklepno mobilizacijo po Kalterbornu,
• terapijo po Cyriaxu,
• terapijo fascij (FDM)…
Manualne terapije ne izvajamo pri:
– akutnih vnetnih stanjih
– trombozi
– prirojenih hujših nepravilnosti v razvoju hrbtenice
– rakastih obolenjih
– nosečnosti
– zelo hudi osteoporozi
– zlomih.
Cilj terapije je čim hitrejša vzpostavitev telesnega ravnotežja, ki se kaže kot odprava bolečine, povečanje gibljivosti sklepov in vzpostavitev dobrega počutja.
TERAPIJA po Mulligan konceptu
Je izredno učinkovita manualna tehnika pri številnih težavah v mišično-skeletnem sistemu, kjer je prisotna bolečina in omejen obseg giba. Koncept temelji na ponovni vzpostavitvi pravilnega drsenja sklepnih površin oz. gibanja v sklepu.
Značilnost koncepta Mulligan je, da terapija ne povzroča bolečin ter da terapevt poišče drsenje sklepa, ki je za pacienta najprijetnejše in ga pasivno zadržuje. Izvajajo se ritmični pritiski ali pa pacient dela aktiven gib v smeri, ki je zanj neboleč, v terapijo so vključeni sklepi, mehke strukture in živci, učinek je običajno hiter.
Kdaj se Mulligan uporablja? Pri novih ali starih poškodbah, pri kroničnih bolečinah, pri večjih ali manjših bolečinah na sklepih ali ob njih.
METODA CYRIAX
Je manualna ortopedska metoda, ki se ukvarja predvsem s postavljanjem fizioterapevtske diagnoze in konzervativnim zdravljenjem poškodb mehkih tkiv lokomotornega sistema. Znanstveno je utemeljena z delom angleškega ortopeda, dr. Jamesa H. Cyriaxa, in ima za cilj postaviti natančno diagnozo s pomočjo anamneze in klinične preiskave. Samo če vemo, katera struktura je prizadeta, lahko pacienta usmerjeno zdravimo, kar ima za posledico krajši čas zdravljenja.
Cyriax zajema več terapevtskih tehnik, med katerimi sta najbolj znani prečna frikcija, manipulacija in trakcija sklepov.
